Če želimo večjo koncentracijo, sproščenost in osredotočenost med delovnim časom ali med katerimkoli drugim ustvarjalnim procesom, potem je potrebno, da digitalne motnje zmanjšamo na minimum.
Kaj so digitalne motnje? To so različna opozorila o novih e-poštnih sporočilih, SMS-jih ali klepetih (Viber, Signal, Telegram, What’s App, Messenger …), ki zmotijo našo pozornost in koncentracijo.
Sam se že kar nekaj časa srečujem s tem, da med delovnim časom preveč kompulzivno preverjam e-pošto, kar posledično vodi do tega, da sem manj produktiven ter, da za določeno nalogo rabim več časa.
Od lanskega oktobra hodim na Moško skupino in v tej skupini si vsak udeleženec izbere nek tedenski izziv, ki ga bo naredil med enim in drugim srečanjem. Izzivi so poljubni, ni neke posebne omejitve kaj si izbrati, edina zahteva je, da je to res izziv, nekaj, kar ni kar tako lahko in da moraš vanj vložiti svoj čas, energijo, vztrajnost in pozornost.
Tako sem si za tedenski izziv izbral, da med vsakim delavnikom, prvi dve uri ne preverjam elektronske pošte. Priznam, da nisem vedel, kako mi bo ta naloga šla od rok oz. če jo bom zmogel uspešno opraviti. Če bi si sam sebi zadal ta izziv, bi se hitreje in lažje »pregrešil«, toda ko kot moški, daš besedo drugim moškim v skupini in se temu zavežeš, potem se te besede oz. zaveze lažje držiš.
Prvi dve uri v času delavnika sem tako imel sicer svoj e-poštni program vklopljen, vendar je bil v off-line načinu, kar pomeni, da se e-pošta ni preverjala. Na ta način sem naredil vse, kar je bilo potrebno narediti in lahko sem nemoteno pregledoval e-pošto od prejšnjega dne z navodili strank, kakšne spremembe želijo na svojih spletnih straneh.
Že prvi dan izziva sem bil pozitivno presenečen, saj sem v tistih prvih dveh urah, brez digitalnih motenj, uspel narediti precej več, kot pa bi prej naredil v štirih urah. Enako je bilo tudi v vseh naslednjih dneh, tako da ta izziv pri meni še vedno ostaja na dnevnem redu in bo ostal toliko časa, dokler mi dobesedno ne »preide v kri« in postane navada, da prvi dve uri ne preverjam elektronske pošte.
Sicer mislim, da bom izziv še kako drugače nadgradil oz. k njemu dodal še kakšen dodaten bombonček, kot je npr. ta, da prvi dve uri delavnika ne preverjam in ne gledam na telefon, če je prišlo kakšno sporočilo. Še en izziv, ki pa me čaka v prihodnjih tednih, pa je ta, da bi se rad znebil zoprne navade, da takrat, ko grem na WC na daljšo potrebo, da grem s telefonom. Včasih je bilo tako, da smo na WC-ju brali časopis in reševali križanke, sedaj pa rajši brskamo po pametni napravici. Ah, ti digitalni časi …
Nisem edini, ki se v tem digitalnem času srečuje s težavo, da se mu je težko osredotočiti, ker s tem, ko »drsamo« po svojih pametih telefonih in poskušamo biti večopravilni, dejansko naredimo manj, kot bi lahko. Zakaj? Ker je večopravilnost mit oz. tisti, ki so raziskovali večopravilnost in merili učinkovitost le-te, niso prišli do empiričnih rezultatov, ki bi potrjevali, da je večopravilnost učinkovita.
Bolje je delati eno stvar in tisto osredotočeno, kot pa tri stvari hkrati in imeti razpršeno pozornost. Naši možgani, če preklapljamo med toliko različnimi dejavnostmi, potrebujejo kar nekaj časa, da spet začnejo učinkovito delovati in izvajati nalogo, ki jo opravljamo.
Spomnim se časov mojega študija, ko sem se lahko ure in ure osredotočeno učil za izpite in nisem imel nobene želje ali potrebe, da bi med učenjem »preverjal« svoj telefon. Mobilnega telefona nisem imel vse do zadnjega letnika študija, pa še takrat sem ga uporabljal samo za SMSje in ne za klice.
Današnji mladini je precej težje, saj so mnogi skoraj ves čas »zalimani« s svojim pametnim telefonom. Če ga ne preverijo na vsakih nekaj minut, potem so tako živčni in nesproščeni, kot da bi imeli »odtegnitveni« sindrom zaradi kajenja ali od neke droge.
Moj jutranji dvourni izziv brez e-pošte mi je dal še kako misliti in odločil sem se, da mojo spletno stran, ki je bila o digitalnem minimalizmu, spet obudim na novi domeni in začnem objavljati različne članke na temo, kako biti čim bolj osredotočen, ustvarjalen oz. če uporabim drugo besedo, kako biti analogen v vse bolj digitalnem svetu.
Izzivi, ki jih prinaša digitalizacija so za odraščajočo mladino veliki in kot družba se bomo morali skupaj potruditi in sodelovati, da preprečimo »poneumljanje« preko različnih pametnih napravic in da spet začnemo ceniti preprosto analogno življenje brez odvečnih digitalnih motenj.
P.S. Če berete to spletno stran in imate tudi vi kakšen izziv z zasvojenostjo z internetom, z telefonom, z e-pošto ali z družbenimi omrežji … lahko se oglasite in mi sporočite kako se sami spopadate s tem in kako vam je uspelo te izzive uspešno rešiti. Hvala. 🙂
